Je res vadba pri povišanem krvnem tlaku odsvetovana?

Krvni tlak je tisti tlak, s katerim kri pritiska na steno žile, po kateri teče. Poznamo sistolični (zgornji) in diastolični (spodnji) krvni tlak. 
Optimalni krvni tlak je 120 / 80 mm Hg.

O zvišanem krvnem tlaku govorimo takrat, kadar je krvni tlak enak ali višji od 140 / 90 mm Hg.

Zakaj nastane?

Povišan krvni tlak je lahko posledica prekomerne telesne teže, čezmernega uživanja soli ali pitja alkoholnih pijač, lahko pa nastane zaradi nezadostne telesne aktivnosti ali izpostavljenosti dolgotrajnemu stresu. Na te dejavnike lahko vplivamo.

Po drugi strani pa lahko hipertenzijo povzročijo dejavniki, na katere nimamo vpliva, in sicer starost (po 45. letu se krvni tlak zviša), dednost (sorodniki imajo ali so imeli povišan krvni tlak) in spol (moški so bolj ogroženi od žensk).

Kaj lahko naredimo sami?

Če že imamo povišan krvni pritisk je največ kar lahko naredimo sprememba življenjskega sloga. 

Prehrana

Če je posameznik s hipertenzijo pretežek, je nujno potrebno, da odvečno telesno težo čimprej izgubi.

V jedilnik je potrebno vključiti čim več rib (vsaj 3 krat tedensko), ki vsebujejo veliko omega 3 maščobnih kislin, ki učinkovito pomagajo pri zniževanju krvnega tlaka.

Prav tako ne smemo pozabiti na uživanje sadja (bogatega z vitaminom C) in zelenjave zaradi antioksidantov in vlaknin, ki jih vsebujejo. 

Svetujejo se tudi živila, bogata s kalijem. Kalij ima v telesu nalogo uravnavati količino natrija, ki ga telo dobi s prehrano (sol). Kalij najdemo v bananah, češnjah, datljih, jabolkih, pomarančah, ribezu, radiču, ajdi, itd.

Zadnje čase se je pri uravnavanju krvnega tlaka začel uporabljati česen, ki vpliva na sproščanje gladkih mišic krvnih žil, ki se razširijo zaradi adenozina.

Predvsem pa je potrebno omejiti porabo kuhinjske soli do 6 gramov (ena kavna žlička) dnevno. Izogibati se je treba živilom z veliko nasičenimi maščobami (maslo, polnomastno mleko, sir), prav tako se je potrebno odpovedati pitju alkoholnih pijač.


Telesna aktivnost

Telesna dejavnost vpliva na vzdrževanje oz. uravnavanje telesne teže, uravnava krvni tlak, preprečuje bolezni srca in ožilja, upočasnjuje proces osteoporoze, artritisa in drugih bolezni, izboljša toleranco na stres in odpornost na infekcije.

Redna vadba ima dokazano zelo podobne, če ne skoraj identične učinke kot farmakološko zdravljenje. Pri ljudeh se zmanjša tudi uporaba zdravil za uravnavanje krvnega tlaka.

Aerobna vadba

Z aerobno aktivnostjo se je po priporočilih AHA (American Heart Association) in ACSM (American College of Sports Medicine) potrebno ukvarjati vsaj 5 krat tedensko po 30 minut ali več.

 Redna aerobna vadba lahko krvni tlak zmanjša za 5-15 mm Hg (pri starejših je ta učinek nekoliko nižji).

Drži pa, da pozitivni učinki telesne aktivnosti izzvenijo takoj, ko se z njo prenehamo redno ukvarjati, zato je tukaj ključnega pomena konsistentnost.



Vadba za moč

Tudi vaje za moč vplivajo na znižanje krvnega tlaka (približno 4-6 mm Hg pri srednji intenzivnosti)

Trening moči se izvaja kot trening z bremeni ali proti uporu. Po priporočilih bi se morali z vadbo moči ukvarjati vsaj dvakrat tedensko. V glavnem delu izberemo 8-10 vaj, ki vključujejo glavne mišične skupine. Vsako vajo izvedemo 8-12 ponovitev v 3 serijah.

Izrednega pomena je, da ljudje s hipertenzijo izberejo vadbo, ki je primerna njihovem zdravstvenem stanju. O svoji diagnozi morajo pred začetkom telesne aktivnosti obvestiti kineziologa (oz. strokovnjaka za delo s takšno skupino).




Samo trajna, vsakodnevna telesna dejavnost ima tudi na krvni tlak trajne pozitivne učinke.

Vadba pospeši cirkulacijo, s tem izboljša prekrvavitev vseh žilnih sten v telesu. Zaradi boljše prekrvavitve žilne stene se upočasni tvorba sklerotičnih plakov v žilni steni in zmanjša ali prekine vnetni aterosklerotični proces v žilah. Samo tako lahko dolgoročno vplivamo na zmanjšanje krvnega pritiska.

 Ljudi, ki imajo prekomerno težo in povišan krvni tlak je potrebno za vadbo primerno motivirati in jim pojasniti, da je telesna aktivnost največ kar lahko naredijo za svoje zdravje.